Imenovali so jo Dvoje src - Marlo Morgan

»Človek ne tke mreže življenja, saj je le nitka v njej. Karkoli naredi mreži, naredi sebi.« -Ameriški poglavar Seattle

Sporočilo knjige izdane leta 1991, je danes bolj pomembno kot kadar koli prej. Če ne bomo prisluhnili Zemlji, bomo kmalu ostali mutanti brez doma.

Nekaj časa nazaj sem z mamo gledala film Avstralija, ki me je tako zelo navdušil, da sem še nekaj dni iskala vse možne podatke o avstralskih domorodcih in njihovem načinu življenja. Mama je opazila mojo navdušenost in mi podarila knjigo, ki je sedaj postala ena izmed meni najljubših, Imenovali so jo Dvoje src. Ko sem začela z branjem sem po prvih dvajsetih straneh nekako izgubila zanimanje, saj se mi zgodba ni zdela nič posebnega. Po enem tednu sem knjigo spet prijela v roke in jo prebrala v enem dnevu. Med branjem nisem in nisem hotela, da se zgodba konča, saj sem želela izvedeti čim več o pravih ljudeh vsem kar vejo in o vsem kar se od njih lahko naučimo.

Ljudje imamo žal tendenco, da težko sprejemamo stvari, ki niso v skladu z našimi vstaljenimi prepričanji. V zgodovini je človeštvo večkrat dokazalo, da se počuti tako ogroženo od drugačnega, da je raje na silo hotelo asimilirati vse drugače misleče in jih v primeru, da tega niso želeli sprejeti, tudi nasilno uničilo.

Pleme avstralskih staroselcev povabi Marlo s sabo na potovanje preko velike Avstralske puščave. V štirih mesecih avtorica spozna drugačno razumevanje sveta okoli sebe. Priča je povezanosti v eno, med pravimi ljudmi in naravo. V knjigi želi prenesti sporočilo staroselcev, ki govorijo v imenu narave oziroma v imenu enega, celote. Če ne bomo začeli bolje ravnati z zemljo, jo bomo uničili, s tem pa bomo uničili tudi sebe.

»Šele ko bo posekano poslednje drevo.

Šele ko bo zastrupljena poslednja reka.

Šele ko bo ujeta poslednja riba.

Šele potem boste ugotovili, da denarja ni moč jesti.«

-prerokba Indijancev Kri

Knjigo bi ocenila s 5/5 piškotkov. Toplo priporočam v branje vsem.

Maja